AKOS v obnovljenem postopku odločil, da odločba o dodelitvi frekvenc Tušmobilu ostane v veljavi

Agencija za komunikacijska omrežje in storitve je v postopku obnove dodelitve 2x5 MHz  radijskega spektra v pasu 2100 MHz, ki je bil v letu 2008 dodeljen družbi Tušmobil, odločila, da odločba družbe Tušmobil ostane v veljavi. Pri tej odločitvi se je bila agencija dolžna opreti na predpise in dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje prvotne odločbe.

V letu 2008 oziroma v času izdaje odločbe o dodelitvi 2x5 MHz radijskega spektra Tušmobilu je agencija morala spodbujati vstop operaterjev na slovenski trg, saj je bilo to ključnega pomena za nadaljnji razvoj trga. Če bi agencija tedaj odločila drugače, Tušmobil spektra za ponujanje UMTS storitev v pasu 2100 MHz sploh ne bi imel. To pa bi pomembno zmanjšalo konkurenčnost na slovenskem trgu, še posebej pa bi prizadelo Tušmobilove uporabnike, ki v UMTS podatkovnih storitev sploh ne bi bili deležni.

Kljub želji po več spektra, je Tušmobil dobil odločbo za najmanjši možni blok spektra v pasu 2100 MHz, saj je agencija ocenila, da operater ne potrebuje več spektra glede na svojo velikost. S tem je agencija sledila ključnemu načelu racionalne rabe radiofrekvenčnega spektra, saj je tako ohranila 2x10 MHZ spektra v pasu 2100 MHz za prihodnje razpise. Zaradi težav z imenovanjem direktorja , je agencija lansko leto del tega spektra v pasu 2100 podelila Telekomu Slovenije, ki je na javnem razpisu edini izkazal interes za dodatnih 2 x 5 MHz, preostali del pa je na voljo operaterjem na dražbi frekvenc, ki je v teku.

Argumenti Telekoma Slovenije, da bi bil v letu 2008 upravičen pridobiti 2x5 MHz spektra v pasu 2100 MHz namesto Tušmobila, ker naj ne bi imel dovolj kapacitet v tem pasu, agencije niso prepričali. Agencija je namreč analizirala stanje v drugih državah in ugotovila, da so bili slovenski operaterji Telekom, T-2  in Simobil, ki so razpolagali vsak z 2x15 MHz v pasu 2100 MHz, povsem primerljivi z operaterji v bolj gosto naseljenih območjih Evrope in so imeli možnost z ustreznim konfiguriranjem omrežja zadostiti tedanjim potrebam.

Agencija je o zadevi iz leta 2008 ponovno odločala po odločitvi Vrhovnega sodišča , ki je leta 2012 v revizijskem postopku spremenilo predhodno sodbo Upravnega sodišča. Upravno sodišče je namreč leta 2011 pritrdilo odločitvi agencije, da takratni predlagatelji niso upravičeni vložiti predloga za obnovo postopka. Vrhovno sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da je nek operater imetnik istovrstnih frekvenc ne daje podlage za zaključek, da obnove postopke ne bi smel predlagati. Sledeč temu napotilu je agencija postopek obnovila in v obnovljenem postopku vsebinsko odločila, kateri od obeh operaterjev izkazuje interes oziroma potrebo po pridobitvi predmetnih frekvenc.