Na povabilo organizatorjev, Fakulete za elektrotehniko ter Laboratorija za sevanje in optiko, se je v.d. direktorja agencije Tanja Muha udeležila 23. Seminarja optične komunikacije, ki poteka od 1. do 3. februarja 2017 na omenjeni fakulteti. Tanja Muha je predstavila trende na področju elektronskih komunikacij ter z njimi povezane načrtovane regulatorne ukrepe agencije na upoštevnih trgih za dostop do širokopasovnega omrežja na medoperaterskem nivou (3a, 3b in4).
Po podatkih agencije je na trgu opazen porast NGA priključkov na različnih infrastrukturah, kar bistveno spreminja sliko stanja na trgu. Opazna je zelo slaba izkoriščenost že izgrajenega optičnega omrežja. Število končnih uporabnikov, ki se odločajo za hitrosti dostopa do interneta z višjimi hitrosti sicer raste, vendar pa priključki s hitrostjo 30 Mbit/s in več predstavljajo le 24% vseh širokopasovnih priključkov. Pri tem je iz raziskav, ki jih je izvedla agencija razvidno, da je visoka hitrost po pomembnosti šele tretji razlog za izbiro paketa ali ponudnika storitev, medtem ko sta na prvih mestih cena in kvaliteta. Kar 80% uporabnikov ni pripravljenih plačati več za višjo prenosno hitrost, pri čemer jih 78% navaja kot glavni razlog, da tega ne potrebujejo.
Agencija bo navedena dejstva upoštevala tudi pri oblikovanju regulacije upoštevnih trgov za dostop do širokopasovnega omrežja (3a, 3b in 4). V zvezi z regulacijo navedenih upoštevnih trgov je organizirala devet delavnic, izobraževanj in posvetovanj in tako vključila zainteresirano javnost v najzgodnješi fazi, da bi lahko v obzir vzela vse podane predloge deležnikov na trgu. Pri pripravi regulatornih ukrepov bo zasebovala predvsem naslednje cilje:
- spodbujanje razvoja inovativnih, kvalitetnejših in uporabnikom dostopnejših storitev ter zmanjševanje ovir za prehajanje uporabnikov med operaterji;
- spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev na trgu;
- spodbujanje storitvene konkurence;
- spodbujanje investicij v izgradnjo širokopasovnih omrežij visokih prenosnih hitrosti;
- spodbujanje prehoda operaterjev in uporabnikov na NGA omrežja;
- prilagoditev regulacije spremembam in trendom na trgu;
- predvidljive in stabilne cene dostopa do bakrenega omrežja;
- fleksibilno definiranje veleprodajnih cen dostopa do NGA omrežij glede na posamezne konkurenčne pogoje in ekonomska ponovljivost namesto konkretne določitve cen;
- upoštevanje možnosti simetrične regulacije dostopa do omrežnih elementov z namenom znižanja stroškov izgradnje NGA omrežij in preprečitev podvajanja pasivne infrastrukture;
- upoštevanje investicijskih planov operaterjev v izgradnjo NGA omrežij;
- prilagoditev regulacije spremembam na trgu dostopa do omrežij zaradi tehnološkega razvoja omrežij;
- upoštevanje geografskega vidika razmer na trgu;
- doseganje ciljev Digitalne agende Evrope in Načrta razvoja širokopasovnih omrežij v Sloveniji.
Po podatkih agencije je najpogostejša oblika dostopa do omrežja razvezan dostop, ki na optičnem omrežju narašča, prav tako pa raste tudi število priključkov prek dostopa z bitnim tokom. Skladno z navedenim bo treba še vedno regulirati obe obliki dostopa do širokopasovnega omrežja in pri tem upoštevati različne konkurenčne pogoje na posameznih geografskih območjih. Trenutno reguliran operater Telekom Slovenije d.d. sicer izgublja svoj tržni delež na maloprodajnem trgu, vendar pa je glede na svoj položaj na trgu še vedno pomemben akter z vidika lastništva infrastrukture in omogočanja dostopa alternativnim operaterjem. Tako bo treba oblikovati regulatorne ukrepe na način, da se sprosti regulacija na območjih, kjer je prisotna konkurenčna infrastruktura in s tem omogoči večjo fleksibilnost Telekoma Sloveniije pri odzivanju na konkurenčne ponudbe na trgu, obenem pa se alternativnim operaterjem omogoči dostop do omrežja tudi v prihodnje in njihovo enakovredno nastopanje na maloprodajnem trgu, s čimer se bo ohranjala konkrenčnost na trgu. Pri tem bo agencija posebno pozornost namenila kvaliteti storitev in vsem obstoječim topologijam gradnje omrežij. Investicije v gradnjo NGA omrežja in njihovo spodbujanje so ključnega pomena za razvoj informacijske družbe v Sloveniji, zato si bo agencija poleg oblikovanja ustrezne regulacije še naprej prizadevala tudi za spodbujanje skupnih gradenj in souporabe v okviru svojih zakonsko določenih nalog.
RSS
English
Na vrh strani
Natisni