Pojasnila glede nadzornih postopkov nad deleži slovenske glasbe v radijskih programih

V preteklih tednih je agencija v javnosti zaznala več komentarjev o postopkih nadzora deležev slovenske glasbe. V izogib morebitnim nejasnostim v zvezi z omenjenimi postopki nadzora, agencija v nadaljevanju podaja pojasnila. Agencija je v preteklih mesecih na podlagi številnih prijav opravila sistematičen inšpekcijski nadzor nad deleži slovenske glasbe oz. glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev v radijskih programih, kot jih določajo 86. člen ter 1. in 2. odstavek 86.a člena Zakona o medijih (ZMed). Nadzor je zajel osem radijskih programov, pet od navedenih ni izpolnjevalo vsaj enega izmed zahtevanih deležev. Vsi končni akti (odločbe ali sklepi) agencije, so objavljeni na spletni strani http://www.akos-rs.si/nadzor-vsebin-postopki-inspekcijskega-nadzora.

Agencija poudarja, da določbe Zakona o medijih o obveznem izpolnjevanju deležev slovenske glasbe  (20 odstotkov oziroma 25 odstotkov za programe posebne pomena in 40 odstotkov za programe javne RTV) veljajo že od leta 2001, le da so bile od takrat do leta 2016  zahtevane zgolj med 0. in 24. uro. Z zadnjo spremembo ZMed pa so pojavile še dodatne zahteve po obveznem izpolnjevanju deležev slovenske glasbe, ni pa se spremenila sama definicija slovenske glasbe. Skladno z veljavno zakonodajo morajo slovenski izdajatelji radijskih in televizijskih programov dosegati 3 različne deleže (kvote) v treh časovnih oknih:

1. najmanj 20 odstotkov (25 odstotkov za programe posebne pomena in 40 odstotkov za programe javne RTV) vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, pri čemer morajo biti navedeni deleži slovenske glasbe doseženi glede na predvajano glasbo med 0. in 6. uro, med 6. in 18. uro in med 18. in 24. uro;
2. najmanj 70 odstotkov deležev iz prejšnjega odstavka mora predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku (razen ko gre za instrumentalno glasbo);
3. najmanj četrtino deležev iz prvega odstavka mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma.

Tako se lahko zgodi, da nek izdajatelj izpolni predpisan delež slovenske glasbe, ne izpolni pa denimo deleža slovenske glasbe, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku. Določene skladbe so lahko slovenske, niso pa izvajane v slovenskem jeziku. Primer je skladba »Hir aj kam, hir aj go« v izvedbi Magnifica, ki je nedvomno slovenska, ni pa izvajana v slovenskem jeziku, zato se prišteva le v kvoto slovenske glasbe, ne pa tudi v kvoto slovenske glasbe v slovenskem jeziku. 

Pojavila so se tudi vprašanja glede ustreznosti same metodologije nadzora kvot slovenske glasbe, zato bo agencija ustrezni splošni akt ponovno preučila. Ob tem agencija opozarja, da se definicija slovenske glasbe ni spremenila z zadnjo spremembo zakona. Tudi metoda ugotavljanja, kdaj gre za slovensko glasbo, je enaka od uveljavitve določb o slovenski glasbi, sam splošni akt pa je v veljavi že od leta 2008. Zaradi navedenih zakonskih okvirov je agencija omejena pri prilagajanju metodologije.

Agencija poudarja, da za umeščanje tišine v radijskem programu v slovensko glasbo ni podlage v zakonu, prav tako ni mogoče v slovensko glasbo všteti glasbenih podlag. Glasbena podlaga v radijskem programu je podlaga govoru in ni programska vsebina, zato se ne všteva v deleže programskih vsebin. V praksi se pri predvajanju skladbe kot glasbene podlage težko prepozna njen izvor (ali je slovenska ali ne). Slovenska skladba je avtorsko delo in šteje tudi v kvoto lastne produkcije, torej se obravnava kot samostojna programska vsebina in ne more imeti enakega statusa kot glasbena podlaga, ki ima funkcijo podlage oziroma podpore, tudi mašila, določenemu govornemu delu programa. Obenem pa se govorni del programa všteva v deleže različnih vrst vsebin, denimo informativnih, zabavnih, športnih, kulturno umetniških..itd, ki so si jih izdajatelji skladno s svojo programsko zasnovo zapisali v lastna dovoljenja in so jih dolžni predvajati.

Agencija je večkrat opozorila, da je nova zakonska ureditev precej povečala obseg dela na področju kvot slovenske glasbe tako za agencijo kot za izdajatelje. Postopki nadzora so zahtevni in zamudni. Osnova za analizo je seznam skladb zunanjega izvajalca, ki so bile predvajane v določenem radijskem programu določenega dne, in so agenciji v pomoč pri identifikaciji imena skladbe in časa njenega predvajanja. Ti podatki niso povsem zanesljivi, saj je poimenovanje skladbe včasih napačno, v nekaterih primerih pa glasba v podatkih niti ni zaznana. Inšpektor zato posluša ves program in vsako skladbo do te mere, da identificira vso predvajano glasbo. Da v končni odločitvi inšpektorja ne bi prišlo do kakršnegakoli dvoma o pravilni ugotovitvi dejanskega stanja, imajo vsi zavezanci v vseh inšpekcijskih postopkih zagotovljeno pravico in dano možnost, da se pred končno odločitvijo seznanijo z vsemi ugotovitvami nadzora in sodelujejo v postopku tako, da na ugotovitve agencije podajo svoje pripombe. V končni odločitvi se agencija do teh pripomb opredeli in jih tudi ustrezno upošteva, kadar so pripombe utemeljene. Kot je razvidno iz objavljenih odločb, so izdajatelji to pravico izkoristili, njihove pripombe pa so bile v relevantnih primerih tudi upoštevane pri končni odločitvi.

Pooblaščene osebe agencije (inšpektorji) več kot desetletje na enak način preverjajo, ali izdajatelji dosegajo z zakonom predpisane deleže slovenske glasbe. Skladno z zakonskimi pooblastili morajo ugotoviti dejansko stanje, torej točen čas predvajanja slovenske glasbe ali druge programske vsebine, sicer bi sami kršili zakon. V primeru ugotovljene kršitve pa imajo glede na obseg kršitve ingerenco, da odločijo, ali bodo izrekli predpisano globo ali ne.

Posebej je treba poudariti, da do zadnjega sistemskega nadzora v letu 2016 agencija ni prejela nobene pripombe na metode preverjanja izvajanja določb o slovenski glasbi, čeprav so bile metode preverjanja v tokratnih nadzorih povsem enake kot v prejšnjih nadzorih, denimo v primeru sistemskega nadzora, ki ga je agencija izvedla konec leta 2014 in v začetku leta 2015 (ugotovitve tega sistemskega nadzora so dostopne na povezavi: http://www.akos-rs.si/prvo-cetrtletje-2015:-porocilo-o-trgu-elektronskih-medijev-in-delu-agencije).