Delo: izračun cene za 900 MHz

Agencija odgovarja novinarju Matjažu Ropretu.

Zakaj ste za izračun cene za 900 MHz vzeli evropske podatke tako za 900 kot za 800 MHz in vse skupaj združili, čeprav gre za frekvenčna spektra, ki nista enako vredna (ne ponujata enakih priložnosti za operaterje), kar izhaja tudi iz vaših podatkov?

Agencija je v izračun cene nadomestila za podaljšanje dovoljen za uporabo frekvenc 900 MHz vključila tudi evropske podatke o cenah frekvenc v pasu 800 MHz iz razloga, ker gre za povsem primerljiva frekvenčna pasova v pasu pod 1GHz, s podobnimi propagacijskimi lastnostmi, pri čemer sta oba pasova tehnološko nevtralna, kar pomeni, da jih lahko operaterji v EU uporabljajo za katerokoli tehnologijo in storitve, ki jih te tehnologije omogočajo. Kot takšna sta pasova 800 in 900 MHz povsem primerljiva tako tehnično, kot po vrednosti in primerna za izračun cene časovno omejenega podaljšanja. Dodatno znaten vpliv na povečano vrednost pasu 900 MHz v Sloveniji za konkreten primer avtomatskega časovno omejenega podaljšanja predstavlja dejstvo, da v Sloveniji ni več na voljo nobenih prostih kapacitet v pasu 900 MHz, za katerega je (kot pas pod 1 GHz zaradi svojih značilnosti) sicer  veliko povpraševanje, tudi za časovno omejeno obdobje.  

Se vam zdi primerno, da kot osnovo za ceno triletnih licenc vzamete razpise, kjer so se frekvence podeljevale za 15 in celo 25 let (Danska, ...)? Glede na to, da celo sami poudarjate, da bo cena na t. i. razpisu big bang drugačna, ker bo šlo za drugačno obdobje?

Agenciji se zdi omenjen pristop vsekakor primeren, saj v končni posledici rezultira kvečjemu v nižji in ne višji ceni za avtomatsko podaljšanje uporabe omejene naravne dobrine za navedeno časovno obdobje. Gre namreč za avtomatsko podaljšanje po zakonu, ki ne predstavlja za operaterja nobenega tveganja, ki ga sicer predstavlja razpis ali dražba, še posebej zaradi že omenjenega dejstva, da gre za frekvence v pasu, kjer sicer ni več na voljo nobenih prostih kapacitet, interes zanje pa obstaja na strani vseh operaterjev. Kot navedeno, slednje vrednost zvišuje, zato je primerjava s cenami, ki so bile dosežene v EU na podlagi javnih dražb za obdobje 15 let ali več povsem primerna in ni v škodo operaterjev. To potrjuje tudi dejstvo, da predlagana cena podaljšanja za omejeno obdobje operaterjema predstavlja nižji sorazmerni enkratni strošek, kot bi ga predstavljala podelitev za 15 let ali več, kar pomeni, da lahko razliko tega zneska, ki bi ga sicer morala plačati za obdobje 15 let v času, ko so jima frekvence podaljšane, ustrezno plemenitita. Razlika v cenah, izračunanih za podaljšanje in predvidenih podelitvah ob "big bang" razpisu izhaja iz dejstva, da bo takrat predmet podelitve več frekvenčnih pasov, za katere bo izvedena dražba, na kateri bodo operaterji pod enakimi pogoji ponujali cene za posamezne frekvenčne pasove. Agencija se nikdar ni opredeljevala glede zneska, ki bi bil lahko iztržen na dražbi za frekvence v pasu 900 MHz.

Po kakšnih kriterijih bi morali slovenski operaterji plačati enako ceno kot evropski? Katere značilnosti trga (razvitost, BDP, kupna, ...) in telekomunikacijske panoge (fiksni stroški, cene gradenj omrežij, prihodki na majhnih trgih, ...) to opravičujejo?

Bistven kriterij za plačilo primerljive cene za izključno uporabo omejene naravne dobrine slovenskih operaterjev v primerjavi z evropskimi predstavlja dejstvo, da gre za uporabo enake stvari, torej frekvenčnega prostora. Slovenska stopnja razvitosti, BDP, kupne moči in podobnega tozadevno ne more vplivati na višino nadomestila v primerjavi z EU, niti ni na taki ravni, da bi bil takšen neposreden vpliv mogoč. Telekomunikacijska panoga v Sloveniji je tako po razvitosti, kot po donosnosti povsem primerljiva z EU, kar je vsekakor bolj ključno, kot primerjava s kupno močjo, BDP in podobnim. Poleg tega gre v primeru podaljšanja za časovno omejeno podaljšanje izključne pravice do uporabe omejene naravne dobrine na infrastrukturi, ki sta jo operaterja že izgradila in praviloma zanjo ne bodo potrebne nobene dodatne investicije, gradnje in podobno, nasprotno, te investicije so celo v večji meri, če ne v celoti, že povrnjene. Slovenski trg zagotavlja zadostne ekonomije obsega, da ne moremo govoriti o majhnosti trga, ki bi lahko, ob že povedanem, vplivala na ceno nadomestila.

Kakšen je osnovni cilj, ki ga želite doseči z visoko ceno podaljšanja licenc za frekvence 900 MHz?

Agencija poudarja, da cena časovno omejenega podaljšanja izključne uporabe omejene naravne dobrine, katere kapacitet v Sloveniji ni več na voljo, ni previsoka. Operaterja dobita frekvence v podaljšano uporabo brez vsakega tveganja in imata za uporabo slednjih že praviloma amortizirano opremo in za njihovo uporabo ne potrebujeta dodatnih investicij (kar bi praviloma veljalo pri podelitvi v pasu 800 MHz). Da ne gre za previsoko ceno dodatno dokazuje izračun agencije, da cena podaljšanja pomeni za skupno število uporabnikov obeh operaterjev 0,1356€ na uporabnika na mesec, kar je primerljivo z maloprodajno ceno minute klica ali cene SMS oziroma MMS sporočila. Navedeno torej dokazuje, da predlagana višina nadomestila za operaterja ne predstavlja nesorazmernega ali previsokega finančnega bremena in zato tudi ne bi smela biti razlog za dvig maloprodajnih cen operaterjev.